Maria Montessori je bila vizionarka in opazovalka, zdravnica, pedagoginja, borka, govorka, mama. Kot znanstvenica je verjela v otroka, ki s svojim srkajočim umom srka iz okolja vse kar mu je dano.
Njena življenjska zgodba je navdihujoča in pušča sledi še dandanes. Izjemna osebnost, ena prvih italijanski zdravnic, ki skozi svojo metodo, ki se izvaja v vrtcih in šolah po svetu, živi z nami še danes. Živela je med letoma 1870 in 1952. Njeno življenje in delo so zaznamovali številni pomembni prispevki na področju izobraževanja in razvoja otrok.
Maria se je rodila 31. avgusta 1870 v Chiaravelleju v Italiji, ki je mesto blizu Anacone. Rodila se je v povprečni italijanski družini. V želji ponuditi hčeri najboljše možnosti izobraževanja se je družina preselila v Rim. Oče si je želel, da bi dekle postalo učiteljica. Mario pa sta zanimali matematika in biologijo. Na koncu je naznanila nezaslišano odločitev, da bo študirala medicino. V njenih časih so medicino študirali samo moški. Po diplomi se je zaposlila na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Rimu, kjer se je vsakodnevno ukvarjala z otroki s posebnimi potrebami.
V njenih časih niso razmišljali o izobraževanju otrok, ki so posebne potrebe, zato je njihovo življenje spominjalo na življenje jetnikov. Njihovi dnevi so potekali v brezdelju sobe, kjer so se igrali z drobtinicami in prahom. Maria se je borila za njihove pravice do izobraževanja.
Na svojem predavanju na Pedagoškem kongresu v Torinu je leta 1898 poudarila, da poučevanje teh otrok ni izziv za zdravnike, ampak predvsem za vzgojitelje in učitelje. Do podobnih zaključkov sta v svojih raziskavah prihajala J. Itard in E. Seguin.
Maria je po letu 1900 delala z otroki od zore do mraka. Zapisala je, da je bila to njena “prva in edina učiteljska diploma”. Med svojim delom se je dnevno spraševala zakaj vsi drugi otroci ne dosegajo enakih rezultatov kot njeni. Čutila je, da bi lahko svojo metodo uporabili za poučevanje vseh otrok.
Prva priložnost za delo z otroki, ki niso imeli nobenih izzivov, se ji je ponudila leta 1907, ko so jo prosili, da ustanovit vrtec v revni italijanski četrti San Lorenzo v Rimu. Vrtec so poimenovali “Casa del Bambini” in je bil prvi izmed mnogih vrtcev, ki po svetu nastajajo še dandanes. Delala je s 60 otroki, ki so bili izjemno podhranjeni in introvertirani. Denarja ni bilo, zato je za delo z otroki uporabila svoje didaktične pripomočke. Pri njenem delu ji je pomagala asistentka. Starši otrok so bili nepismeni in revni.
Rezultati njenega dela so bili izjemni. Vrtci so se začeli odpirati po sirotišnicah, centrih za mladoletnike in premožnih četrtih Italije. Maria je hito postala znana po svoji metodi, predavala, pisala in svoje znanje predajala naprej.
Maria se je zaradi hudih fasističnih pritiskov leta 1931 preselila najprej v Barcelono nato pa na Nizozemsko. Leta 1939 je šest mesecev preživela v Indiji, kjer je vodila izobraževanja za pedagoge in širila svojo metodo.
Maria se je kot govorka aktivno vključevala v mednarodno politiko in gibanje za mir. Njena življenjska filozofija in metoda montessori vključuje vrednote vljudnosti, spoštovanj, sprejemanje drugačnosti, spodbujanje izobraževanja za mir na svetu.
Kot predana zagovornica otrok in miru na svetu ima še dandanes vpliv na sodobno izobraževanje. Po svetu so se razvile številne šole in vrtci.
Vsi mi verjamemo, da je vsak otrok edinstven in ima neomejen potencial za razvoj in svoje opolnomočenje. Pedagogika montessori otrokom omogoča, da postanejo samostojni, odgovorni in sočutni državljani sveta.
Lorem ipsum dolor sit amet, consect etur adipiscing elit.
Potrebujete dodatne informacije, pošljite SMS sporočilo in poklicali vas bomo v najkrajšem možnem času.
Mesečno vam bomo posredovali novice o dogajanju v Akademiji Montessori